Leto 2016 zaključujemo s spodbudnimi kazalci gospodarskih in socialnih razmer. Slovenija okreva. To nam
upravičeno vliva prepotreben optimizem. Vendar moramo biti pri tem previdni iz vsaj dveh razlogov.
Prvič, okrevanja gospodarstva še ne spremljajo potrebni strukturni ukrepi, ki bi zagotavljali njegovo večjo
trajnost. In drugič, povečujeta se nepredvidljivost in nevarnost v evropskem in mednarodnem okolju.
Zato se vsiljujeta dva sklepa. Prvič, da je potrebno izkoristiti sedanjo politično stabilnost za bolj korenite
sistemske spremembe, in drugič, da je potrebno bistveno več napora vložiti v posodobitev celotnega
nacionalnega varnostnega sistema.
Vse to se dogaja v okoliščinah, ko Evropska unija izgublja svojo moč in z zaskrbljenostjo spremljamo
vračanje k nacionalnim politikam. V teh razmerah si mora Slovenija aktivno prizadevati za uspešen razvoj
Evropske unije oziroma za to, da vselej ostaja v njenem najbolj povezanem delu.
Zdi se, da država po letih surove gospodarske krize napreduje
in da je med ljudmi opazneje več optimizma. Celotno
družbeno razpoloženje se sicer izboljšuje, vendar smo še
daleč od razmer, ki bi jih lahko opisali kot predvidljive,
varne in stabilne. Glede tega so domače razmere boljše od
evropskih oziroma mednarodnih razmer.
Umiritev splošnega družbenega stanja in trdna politična volja
sta v letu 2016 omogočili prelomne dogodke stvarnega in
simbolnega pomena za narodno spravo. Vrh teh prizadevanj
je bil pokop žrtev iz Hude jame na Dobravi pri Mariboru. To
ilustrira notranjo moč naroda za velike premike naprej.
Izkušnje iz leta 2016 nas navajajo na bolj suvereno presojanje
in ukrepanje v spreminjajočih se domačih in mednarodnih
razmerah. Slovenija je članica EU in NATO in mora s svojimi
ravnanji izkazati polnovredno vlogo. Hkrati pa se ne sme
zanašati na nikogar, da bo namesto nje sprejel odločitve,
pomembne za naš vsestranski razvoj.
Celotno poročilo 4. leta mandata: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E692BD0A935D91D7C125809F0034CD46?OpenDocument
